Opravili smo še eno izredno lepo in poučno strokovno ekskurzijo.
Poln avtobus nadebudnih petnajstletnikov je v soboto, 18. februarja, odšel s parkirišča na Dolgem mostu šestdnevnim dogodivščinam naproti.
Dolga vožnja in zelo kratko spanje sta nas čakala prvo noč. Z občasnimi postanki smo brez težav prišli, sicer malo manj naspani in utrujeni, do Figuerasa. Dalíjev muzej nas je očaral.
Končno spanje v postelji in sprostitev ob obali Sredozemskega morja sta pomenila konec drugega dneva.
Milijonska Barcelona, ogled Parka Güell, obisk neponovljive in nedokončane cerkve Sagrada Familia, vožnja z metrojem, obisk Olimpijskega stadiona, pohajkovanje in ogled Camp Noua, sprehod po neskončno dolgi Rambli so samo delčki dejavnosti, ki smo jih bili deležni tretji dan.
Ko smo se poslovili od Španije in Lloret de Mara, smo četrti dan že drveli proti Provansi, mimozam in vonju po dišavah, ki smo jih srečali v Grassu, v tovarni parfumov Fragonar. Čudovit hotel, še boljša večerja in prijetno vzdušje so zaključili ta del potovanja.
V Nico smo prispeli takoj po zajtrku in uživali na (takrat še) skoraj prazni promenadi, zato pa smo z veseljem prehodili čudovito francosko tržnico, polno opojnih vonjav cvetja ter suhega in svežega sadja, mila vseh barv, zelenjave in druge hrane. Sledil je ogled male državice Monako, ogled Oceanografskega muzeja, sprehod po najbolj čistih ulicah na svetu, sprostitev v čudovito urejenih parkih in tudi zelo dragi spominki ter jedi. Noč pa smo že preživeli v Italiji, v rojstnem kraju Krištofa Kolumba.
V Genovi smo se zbudili v deževno jutro. Bil je to naš zadnji dan potovanja, ko je pred nami le še pot proti domu, ko počasi seštevamo in shranjujemo vse vtise in komaj čakamo, da nas pri prihodu dočakajo starši, naš dom in postelja. Pred tem pa smo v Veroni le naredili postanek in se dotaknili Julije.
Vsem bo ta strokovna ekskurzija ostala v lepem spominu.
Videli smo ogromno, naučili se še več, družili smo se in spoznavali in pri vsem tem tudi odraščali.
Hvala vsem staršem za prijaznost, podporo in razumevanje.
Zahvala gre tudi Turistični agenciji Meteor, d.o.o., predvsem pa Alešu in Viktorju, ki sta več kot profesionalno in prijazno opravila svoje delo. Brez Petrine pomoči pa izleta sploh ne bi bilo.
Brez Cvetke, Mojce in Vojka izlet ne bi bil niti približno tako lep in prijeten.
Vidimo se na kakšnem drugem potovanju!
Dr. Terezija Kürbus, prof. geografije