+386 1 620 42 00 gjp@gjp.si

ŠOK in Ekošola GJP vabimo dijake na predavanje z naslovom Kaj lahko storimo za zeleno prihodnost?

Predavanje bo v petek, 6. aprila, ob 12.30 v učilnici 26. Pripravili ga bodo predavatelji s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za vodarstvo in okoljsko inženirstvo.

Predstavili nam bodo odgovore na vprašanja o prihodnosti planeta Zemlja. Zaradi širjenja urbanih območij in podnebnih sprememb bomo morali v prihodnosti marsikaj spremeniti, če bomo želeli preživeti v tem okolju. Poleg našega ogljičnega odtisa bomo morali upoštevali tudi naš vodni odtis (ali veste, kaj je to?). Kakšna bodo mesta, ki nam bodo omogočila zeleno prihodnost? Prikazali nam bodo tudi model nastajanja vodnih zalog podtalnice in njeno ogroženost z dejavnostmi na zemeljskem površju.

Vabljeni ste dijaki Ekoodbora, maturanti naravoslovnih predmetov in vsi, ki vas zanimajo ideje in realnost spreminjanja življenjskih okoliščin v prihodnosti. Predavanje bo v terminu študija okolja,

Vabljeni!

Helena Kregar in mag. Darja Silan

 

Trenutno v mestih živi več kot 50 % prebivalstva, do leta 2050 pa naj bi se ta številka povečala na skoraj 80 %. Zaradi širjenja urbanih območij in podnebnih sprememb bomo v prihodnosti morali uvesti določene spremembe, če bomo želeli preživeti v tem okolju.

V luči obstoječih globalnih sprememb so nam naravni viri, ki so nujno potrebni za preživetje (voda in hrana), vedno težje dostopni: bodisi zaradi prevelike onesnaženosti ali zaradi spremenjenih klimatskih vzorcev (npr. daljša sušna obdobja in intenzivnejše padavine). Mesta prihodnosti so tista, ki se bodo znala spopasti z opisanimi izzivi. Ta mesta bodo namreč imela potrebno infrastrukturo in storitve, da bodo z viri ravnala po krožnem metabolizmu: uporabi – obdelaj – ponovno uporabi. Tako ravnanje omogoča minimiziranje odpadkov, ohranjanje naravnih virov ter prilagoditev mest klimatskim spremembam.

Širitev mest pa vpliva tudi na naravno okolje: zmanjšuje zelene površine in povečuje neprepustne površine, s tem pa vpliva na manjše pronicanje padavin in večji površinski odtok. Posledice urbanizacije v mestih lahko blažimo z zeleno infrastrukturo (zelene strehe, zelene stene, zelene ulice …). Zelene površine v mestih vplivajo na zmanjšanje CO2, zmanjšujejo temperaturo, izboljšujejo kvaliteto zraka, izboljšujejo slabo stanje spremenjenega hidrološkega kroga in nenazadnje zagotavljajo boljšo kvaliteto življenja, boljše počutje ljudi in prijetnejše okolje.

Na zeleno prihodnost torej lahko vplivamo z uvedbo krožnega ravnanja z viri (mesta prihodnosti), z vpeljavo zelene infrastrukture, z zmanjšanjem našega ogljičnega odtisa, pa tudi z zmanjšanjem našega vodnega odtisa. Dežele manj razvitega sveta, kjer je vode malo (Afrika, Azija), v kmetijstvu porabijo do 80 % več vode kot v razvitem svetu. S to vodo pridelujejo tudi surovine za tekstilno industrijo, izdelke pa izvažajo v razviti svet. V dežele EU in ZDA tako s temi tekstilnimi izdelki uvozimo veliko porabljene vode iz dežel, kjer vode primanjkuje. Namesto, da bi prebivalci revnih dežel vodo porabili za pridelavo hrane in za pitje, jo porabimo pravzaprav mi, da dobimo željene izdelke. K vodnemu odtisu v razvitih državah moramo tako prišteti še virtualno vodo iz manj razvitih dežel.

Asist. Katarina Zabret, univ. dipl. inž. grad.