V petek, 25. novembra 2016, smo se dijaki 2. A in profesorici za študij okolja Helena Kregar in Darja Silan po pouku odpravili proti Fiesi na tabor ŠOK. Kljub slabi napovedi nam vreme ni uničilo dobre volje. Preden smo prišli v Fieso, smo se ustavili v Škocjanskem zatoku, ki se nahaja v bližini Kopra. Gre za naravni rezervat, v katerem domuje okrog 200 vrst ptice, žab in drugih močvirskih živali ter žuželk. Poleg manjših živali redijo tudi konje in govedo, ki skupaj z njimi ustvarjajo bogat in pester življenjski prostor.
Po tem lepem in poučnem obisku parka smo odšli v Fieso, kjer smo se nastanili v CŠOD Breženka in začeli z delom, zaradi katerega smo prišli na tabor: predstavitve ekoforenzičnih seminarskih nalog, kar je trajalo skoraj do 11h zvečer. V soboto smo ob 8.30 že nadaljevali s predstavitvami nalog. Do kosila so bile opravljene vse predstavitve. Po kosilu smo se peš odpravili proti Piranu. Tam smo imeli dve uri prostega časa, ki smo ga porabili za sprehod ob obali.
V Ljubljano smo se vrnili polni novega znanja in razgledanosti, ki smo jo dobili v zanimivih nalogah sošolcev.
Tara Turk, 2. A
Pa še nekaj pogledov s strani mentoric o Taboru ŠOK 2016
Na poti v Fieso smo obiskali naravni rezervat Škocjanski zatok pri Kopru. Ob strokovnem vodstvu biologinje Bie Rakar smo spoznali nastajanje rezervata in njegov današnji pomen. Izvedli smo tudi ornitološko delavnico s spoznavanjem različnih habitatnih tipov: sredozemska slanoljubna grmičevja, sredozemska slana travišča, pionirske sestoje vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku, obalne lagune ter muljaste in peščene poloje.
In kako so uspele letošnje ekoforenzične naloge?
Novost letošnjih nalog je bila v tem, da so dijaki obravnavali problem iz svojega okolja tako, da so ga v septembru in oktobru spremljali z meritvami, v nalogi pa so svoje rezultate predstavili primerjalno s podatki ARSO ali v luči sprememb v lokalnem ali svetovnem okolju. Teme, naslovi in avtorji bodo predstavljeni v prezentaciji na šolski spletni strani.
Mentorici ugotavljava, da so se dijaki večinoma zelo poglobili v opazovani problem, meritve so izvajali samostojno in z instrumenti, ki so jim dostopni. Večina dijakov je delo opravljala na terenu, zunaj in v naravi, pri obdelavi zbranih podatkov pa so pokazali veliko samostojnosti in informacijskih spretnosti. Večina nalog bo lahko sodelovala na natečaju Mladi raziskovalci za okolje v okviru Ekošole, najboljše med njimi pa smo prijavili kot raziskovalne naloge v gibanje Znanost mladini.
Mentorici po zaključni skupni evalvaciji z dijaki ugotavljava, da dijaki cenijo možnost skupnega bivanja v CŠOD, da cenijo in spoštujejo lastno prizadevanje in da opazijo in cenijo razgledanost, znanje in sposobnosti sošolcev. Vse to so si znali tudi povedati, zato bo imel tabor zelo pozitiven vpliv na razredno učno in socialno klimo.
Helena Kregar, prof. kemije, in mag. Darja Silan, prof. biologije
