Med prvomajskimi pošitnicami smo s 53 dijaki in s tremi spremljevalci Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana (mag. Mojca Podlipnik, prof., mag. Anja Sovič, prof. in dr. Terezija Kürbus, prof.) s Turistično agencijo Meteor iz Cerkelj na Gorenjskem odpravili na strokovno ekskurzijo po Balkanu.
Na pot smo odšli z avtobusom ob 5. uri zjutraj. Dobili smo se na Dolgem mostu tako rekoč po maturantskem plesu. Čakala nas je dolga vožnja do Beograda in še daljše čakanje na mejnem prehodu med Hrvaško in Srbijo. Cariniki so bili prijazni le zelo natančni in še bolj počasni.
V Beograd smo prispeli v zgodnjih popoldanskih urah. Na Novem Beogradu nam se je pridružila ga. Sanja – lokalna vodička, ki nam je najprej pokazala znamenitosti najmlajšega dela glavnega mesta Srbije: park in stavbo Ušče, športno dvorano Arena, palačo Srbije (nekdanji Zvezni izvršni Svet Jugoslavije). Po prečkanju reke Save pa smo prispeli na Dedinje do Hiše cvetja in Muzeja 25. maj. Dijake je še posebej zanimala zbirka štafet, ki jih je Tito prejel na dan mladosti. Obiskali smo največjo pravoslavno cerkev na Balkanu, hram svetega Save, (ki je še vedno nedokončan, saj država nima finančnih sredstev), odšli smo do Kalemegdana in opazovali blatno reko Savo, kako se združuje z Donavo. Pred odhodom v hotel smo uspeli začutiti utrip milijonskega mesta tudi na ulici Kneza Mihajla. Prespali smo v hotelu Hiljadu ruža pod Avalo.
Pred Hišo cvetja
V ponedeljek smo po zajtrku zapustili »Beli grad« in smo se povzpeli na najvišji stolp na Balkanu – Avalski stolp, ki s svojimi 204 m nudi čudovit razgled, z ene strani na Beograd, z druge pa na osrednji del Srbije – Šumadijo. Obiskali smo tudi spomenik neznanemu vojaku, monumentalni mavzolej, delo Ivana Meštrovića.
Pot nas je peljala naprej mimo Obrenovca, Šabca in Bjeljine in niti sanjalo se nam ni, da bo reka Sava samo dva tedna pozneje v celoti poplavila to območje. Ustavili smo se v etno vasici, si vzeli malo oddiha od sedenja in vožnje. Lepo vreme nas je spremljalo do Tuzle, kjer smo naredili postanek za pozno kosilo. Žal pa so nas oblaki dohiteli in smo v Sarajevo prispeli pozno in v dežju.
Etno vas
Torek je bil jesensko deževen. Sarajevo smo ogledovali z lokalno vodičko Almiro. Skoraj štiri ure smo potrebovali, da smo pogledali največje znamenitosti glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Ob reki Miljacki smo poslušali pretresljive zgodbe iz zadnje balkanske vojne, nam je pripovedovala o turških časih, odpravili smo se do Baščaršije, pogledali smo Gazi Husrev begovo džamijo, bili smo v sarajevski katedrali, šli smo v sinagogo in pravoslavno cerkev. Tudi lačni nismo ostali, saj nam je bosanska kuhinja nudila vse: od čevapčičev do bureka in še baklavo po vrhu.
Sarajevo
Vijugasto pot do Mostarja smo prevozili po deževnem dnevu ob reki Neretvi, kjer smo se ustavili na prizorišču bitke za ranjence, pri Jablanici.
Hercegovina pa nas je dočakala delno oblačna, a suha. Pogled z znamenitega mostu, skok domačina v hladno vodo Neretve, ogled Turške hiše in še prosti čas za samostojni ogled mesta so zaznamovali največje mesto tega dela države. Tisti trenutek, ko smo se odpravili proti Neumu, so se oblaki spet odprli.
Četrti dan smo preživeli v biseru Dalmacije. Mesto Dubrovnik nas je dočakalo bleščeče sončno in svojemu slovesu primerno, polno turistov. Ga. Romana nas je popeljala po ulicah starega mestnega jedra, pripovedovala nam je o času Dubrovniške republike, nas vodila po obzidju, od koder smo imeli nepozaben pogled na južno Dalmacijo, modro morje in ozke ulice tisoč let starega mesta. Vsi smo se martinčkali na soncu, uživali v sprehodu in si privoščili verjetno najdražjo kavo na Jadranskem morju.
Dubrovnik
Pozno popoldne smo bili spet v Neumu in so najbolj pogumni fantje prosti čas izkoristili za preizkus slanosti in toplote morske vode.
Dan za povratek domov se je začel z bobnenjem dežnih kapljic po oknu in se je, z majhnimi presledki suhega obdobja, nadaljeval vse do slovenske meje.
Utrujenost je botrovala, da so mladi potniki spali vse do Trogirja. Kratki sončni interval pa nam je omogočil ogled mesteca pod Unescovo zaščito.
Še zadnji pogledi na morje, vonj soli in borovcev in smo že bili v Liki, v kamnitem zaledju, zasledovani od dežja.
Slovenija nas je dočakala v poznih večernih urah. Srečni in zadovoljni smo se poslovili na Dolgem mostu in se veselili, da imamo na razpolago še tri proste dni.
Strokovna ekskurzija je v popolnosti uspela in zasluži najvišjo oceno. Dijaki so se lepo obnašali in so bili vzor lepega vedenja. Vsa pohvala gre tudi njim.
Zahvaljujemo se podjetju Meteor, družini Remic (Marku, Andreji, Alešu, Petri in Bogdani) ter Simonu, ki so nas varno peljali in spremljali na naši poti.
Bogdana Remic, Mojca Podlipnik, Terezija Kürbus, Anja Sovič
Ljubljana, 31. 05. 2014 Organizatorji ekskurzije:
dr. Terezija Kürbus, prof.
mag. Mojca Podlipnik, prof.
mag. Anja Sovič, prof.
