Skoči na glavno vsebino
+386 1 620 42 00 info@gjp.si

Na letošnjem regijskem tekmovanju  mladih raziskovalcev je naša šola sodelovala s štirimi raziskovalnimi nalogami. Tekmovanje je bilo v četrtek, 27. marca, na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani.

Na področju ekologije smo imeli dve nalogi: Kraški izviri v zaledju Kamniške Bistrice (raziskovalca sta Jošt Meško in Tim Maver iz 2. B) ter Je Bistrica še bistra? (raziskovalci so Adam Bec, Rok Ropret in Gregor Šlegl iz 1. D). Na področju kemije je  avtor Gašper Krivic iz 1. A izdelal nalogo Avtomobilski katalizator. Vsem trem nalogam je bila mentorica Helena Kregar, prof. kemije.  Janja Setnikar iz 2. A pa je izdelala nalogo Der Spiegel in povojna Nemčija pod mentorstvom Simone Granfol, prof. nemščine.

Na državno srečanje mladih raziskovalcev so se uvrstile vse tri naravoslovne naloge. Raziskovalci s področja ekologije so nagrajeni tudi z nagradnim izletom.

Raziskovalne 5Raziskovalne 1

Raziskovalne 2  Raziskovalne 3

Predstavitev nalog s področja naravoslovja:

KRAŠKI IZVIRI V ZALEDJU KAMNIŠKE BISTRICE

V raziskovalni nalogi sva se lotila problematike pitne vode v Sloveniji. Slovenija leži pretežno na

apnenčastih tleh, zato s količino podtalnice nimamo večjih težav, vendar pa nam ohranjanje

neokrnjenih izvirov, primernih za pitje, predstavlja vedno večji problem, saj so skoraj vsa vodna

zaledja žrtve človeškega onesnaževanja. Z najino seminarsko nalogo sva preverjala stanje izvirov

v zaledju Kamniške Bistrice ter ugotavljala, kolikšen vpliv ima okus vode na ljudi in ali ljudje sploh

lahko razlikujejo med različnimi okusi vode. Z anketo sva hotela tudi širši javnosti približati

problem pitne vode ter načine, s katerimi lahko pomagajo izboljšati stanje v izvirov pitnih vod.

Jošt Meško in Tim Maver, 2. B

 

JE BISTRICA ŠE BISTRA?

Namen te naloge je bil raziskati, kakšno vodo ima Kamniška Bistrica. Zanimalo nas je, ali je še

bistra tako kot nekoč, ali se je kvaliteta vode poslabšala ali mogoče celo izboljšala. Želeli smo

ugotoviti, kakšen vpliv ima na Bistrico voda iz pritokov, kako se voda spreminja zaradi mest in

industrije ob reki, čistilne naprave in prašičereje v Ihanu, saj verjetno to zelo vpliva na kvaliteto

vode v reki in  življenja ob njej. Z raziskovalno nalogo želimo ugotoviti, ali sprehajalna pot

“Zelena os regije” ustreza ambicioznemu naslovu ali pa je v spodnjem toku le pot ob reki, ki je

odtok onesnažene vode. Želeli smo z lastnim raziskovalnim delom ugotoviti, ali analize, ki jih

moremo narediti, ustrezajo videzu vode in mnenju ljudi o njeni kvaliteti. Zanimalo nas je tudi, ali

pritoki iz bolj poseljenih stranskih dolin poslabšujejo vodo v reki.

Adam Bec, Rok Ropret in Gregor Šlegl, 1. D

 

AVTOMOBILSKI KATALIZATOR

Vsako motorno vozilo ima motor s katalizatorjem, ki razgradi okolju škodljive pline v nestrupene

sestavine ozračja. Katalizator je predpisan z zakonom in se je zaradi vedno strožjih predpisov o

mejnih vrednosti emisij spreminjal. Zaradi potreb po zmanjšanju emisij dušikovih oksidov je iz

začetnega dvostopenjskega katalizatorja nastal današnji tristopenjski katalizator za bencinski in

dizelski motor. Dvostopenjski katalizator oksidira ogljikov monoksid v ogljikov dioksid in nezgorelo

gorivo ­ ogljikovodike v vodo in ogljikov dioksid. Tristopenjski katalizator poleg oksidacij še

reducira dušikove okside v dušik in kisik. Lambda sonda uravnava sestavo plinov, ki pridejo do

katalizatorja. Sonda določa razmerje med zrakom in gorivom. Katalizator deluje najbolje, če je to

razmerje λ=1. V nalogi sem želel ugotoviti, kateri dejavnik najbolj vpliva na delovanje katalizatorja.

Primerjal sem podatke o deležu CO v izpušnih plinih pri različnih znamkah avtomobilov. Ugotovil

sem, da število prevoženih kilometrov ne vpliva na učinkovitost katalizatorja in da vrednost λ za

razmernik zraka vpliva na učinkovitost oziroma delež CO. V podatkih se kažejo tudi odstopanja od

mojih zaključkov, zato sklepam, da na delovanje vpliva še veliko drugih dejavnikov, ki bi jih v

prihodnosti rad raziskal.

Gašper Krivic, 1. A

Dostopnost