Pri pouku biologije smo se v začetku letošnjega leta precej časa zadržali pri različnih genetskih mutacijah, ki lahko zelo posežejo v življenje posameznika. V 2. b razredu se je rodila ideja, da bi te posebne ljudi obiskali. Prosili smo za srečanje z njimi v Domu in dnevnem centru Šiška (Center za usposabljanje, delo in varstvo – CUDV), kjer živijo osebe s hujšimi telesnimi in duševnimi motnjami. Gre za poseben center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in z dodatnimi motnjami.
Nekateri so v tem domu vse dni, druge pa starši dnevno pripeljejo v šolske skupine. Vsak ima možnost ostati pri njih do dopolnjenega 26. leta.
Pozdravili so nas s posebno jesensko predstavo, kjer so vzgojiteljice z otroki na vozičkih pripovedovale zgodbo. Vse polno je bilo pisanih listov in lepih melodij.
Po tem zelo prisrčnem pozdravu smo se razdelili v tri skupine ter si ogledali njihove prostore, posebno sobo – »maternico«, ki jo je podaril slikar g. P. Ciuha, pa »snoezelen« – sobo za sprostitev – ter domske prostore, kjer nekateri preživljajo svoje dneve večinoma v postelji, saj ne morejo sedeti ali se gibati sami.
O sebi pravijo (preko besed svojih vzgojiteljev) takole:
- Hodimo v šolo;
- učimo se poskrbeti zase in se pripraviti na življenje;
- drug drugega se učimo razumeti z besedami, s slikovnimi simboli, fotografijami in včasih tudi komunikatorjem;
- naša govorica je tudi govorica pogleda, nasmeha in dotika;
- učimo se uporabljati PECS sistem (komunikacija z izmenjavo sličic);
- pri delu in igri uporabljamo tudi računalnik;
- imamo poseben multimedijski prostor, kot novo učno okolje »Maternica«;
- radi hodimo v snoezelen;
- radi ustvarjamo, zato imamo različne delavnice, kot so likovna, glasbena, kuharska, plesna, lutkovna;
- skrbimo za naše male živali;
- vključeni smo v bralna projekta »Knjigobube« in »Bralna značka«;
- vzamemo si čas za duhovnost;
- veselimo se različnih praznovanj;
- hodimo v mesto, kjer radi nakupujemo in si privoščimo tudi kavo ali sok;
- smo samozagovorniki in imamo ključne osebe;
- hodimo na pohode, izlete in krajše sprehode (imamo skupino pohodnikov);
- telovadimo v telovadnici na Igu in se udeležujemo terapevtskega jahanja;
- plavamo v bazenu na Igu;
- udeležujemo se športnih iger (MATP);
- smo navdušeni igralci pravih dramskih predstav – prepričajte se!
- hodimo na oglede filmskih in gledaliških predstav;
- organiziramo letovanja na morju, v toplicah in drugje;
- prirejamo družabna srečanja s starši.
Ob srečanju s temi posebnimi osebami so nas preplavila »posebna« čustva; spoštovanja, naklonjenosti, odprtosti in zaupanja, da je v primeru, da se zgodi taka huda preizkušnja v življenju, ko postaneš lahko eden izmed njih, zate lepo poskrbljeno. Doživeli smo pristno predanost in materinsko skrbnost vzgojiteljic, ki z veseljem opravljajo ta zelo zahteven poklic.
Obljubili smo jim, da se jim bomo pridružili pri njihovih izhodih, kjer rabijo roke mladih prostovoljcev, saj je osebja premalo, da bi lahko vsi varovanci odšli na krajši sprehod po okolici ali v mestu.
Iskrena hvala vodji doma gospe Marini Komat, ki nam je široko odprla vrata njihove skupnosti in nas povabila, da naj jih še obiščemo, saj nam oni obiska ne morejo vrniti.
Organizacija obiska: mag. Darja Silan
