+386 1 620 42 00 gjp@gjp.si

Prinesli smo poletje v Slovenijo!

V petek, 16. junija 2017, smo se v sklopu OIV odpravili na strokovno ekskurzijo po Balkanu do južne Dalmacije.

Čudovita skupina dijakov prvih, drugih in ena dijakinja iz 3. F razreda se je zgodaj zjutraj odpravila proti Beogradu. Malo vetrovno, ampak sončno vreme nas je dočakalo v glavnem mestu Srbije (tudi glavnem mestu nekdanje Jugoslavije). Ogled Muzeja 25. Maj, Hiše cvetja, Muzeja zgodovine Jugoslavije, hrama Sv. Save, Kalemegdana in sproščen sprehod s počitkom v ulici Kneza Mihaila je obsegal dejavnosti, ki smo jih začrtali in tudi opravili na prvi dan.

Po zelo okusni in obilni večerji ter dobrem spanju smo naslednji dan, sicer v oblačnem in rahlo rosečem vremenu, obiskali tudi Avalo. Povzpeli smo se k Spomeniku neznanega junaka, svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, kjer smo kot na dlani s ptičje perspektive s pogledom zaobjeli celoten Beograd in Šumadijo z avalskega stolpa. Zelo močan veter, ki je pihal na višini 205 metrov, nas ni oviral pri sprehodu in slikanju.

Pot nas je naprej peljala proti Bosni in Hercegovini in Sarajevu, drugi državi in še enem glavnem mestu na našem izletu, kamor smo prispeli po zelo dobrem kosilu, ki smo ga zaužili v Čačku. Značilna balkanska hrana z veliko mesa z žara in topla lepinja s kajmakom so bili le uvod v kulinarične užitke, ki smo jih poskusili v najstarejšem delu tega prenovljenega mesta. Po ogledu starega turškega dela smo prosti čas preživeli na Baščaršiji. Hotel Saraj nas je dočakal z velikanskimi sobami, razgledom na reko Miljacko s prijaznim osebjem in najbolj pestrim zajtrkom na naši poti.

Tretji dan smo se zbudili v rahlo deževnem jutru, ko smo svojo raziskavo Balkana nadaljevali v smeri izvira reke Bosne. Po izredno lepo urejenem parku in ob žuboreči reki smo preživeli dve sproščeni uri in že smo hiteli proti Jablanici.

Vreme se je obrnilo na pravo sredozemsko: vroče in suho vetrovno. Porušeni most je še vedno sredi Neretve, okolica je vedno bolj zanemarjena, obiskovalcev skoraj ni bilo. Le turkizno modra reka ohranja vse skrivnosti zgodovine.

Neposredno nasprotje Jablanice smo doživeli v večno obiskovanem Mostarju. Starodavni kamni, iz katerih je most zgrajen, so bolj spolzki kakor zimski led. Vse je bilo polno  radovednih turistov. Tisoč malih trgovin in enako število kavarn in okrepčevalnic je ponujalo vse, kar obiskovalec potrebuje. Tudi sami smo raziskavo največjega mesta Hercegovine končali v Turški hiši, kjer smo uprizorili vsakdanje življenje muslimanske družine z avtentičnimi predmeti in oblačili iz časa otomanskega cesarstva.

Pozno popoldan smo po prečkanju še ene državne meje (bila je to že četrta kontrola naših osebnih dokumentov v treh dneh in do konca potovanja smo imeli še tri prestope državnih meja med malimi balkanskimi državami) smo prispeli na obalo Jadranskega morja. Hotel Sunce v Neumu nam je ponudil osvežitev tako v dokaj hladnem morju kot tudi v še bolj mrzlem hotelskem bazenu. Najbolj pogumne to ni niti malo motilo in so se z veseljem predali užitku plavanja ali pa samo namakanja.

Biser Jadrana, tisoč let stara republika Ragusa, nas je dočakala s skoraj raztopljenimi kamni na Stradunu. Četrti dan smo preživeli med in nad hišami Dubrovnika. Čudovit razgled z obzidja nam je dočaral modrino morja, bastione – večne varovalke starodavne države in gosto pozidavo mesta z več stoletij starimi hišami. Turisti iz celega sveta so enako kot mi občudovali neminljivo lepoto.

Zadnji dan smo z veliko žlico zaužili edinstvenost reke Krke in njenih slapov na Skradinskem buku. Narodni park nam je ponudil vso lepoto narave. Pešpot, dolgo 4 kilometre, smo sproščeno prehodili v senci starih dreves, ki se neobremenjeno vijejo in naslanjajo na gladino hladne kraške reke. Prijetna sapica nas je spremljala vso pot in je to bila prava osvežitev po vročih kamnih Dubrovnika. Odlično kosilo in kopanje pod slapom je bil zaključek našega petdnevnega pohajkovanja.

Ta strokovna ekskurzija je bila krona še enega uspešnega zaključka šolskega leta.

Dr. Terezija Kürbus, prof. geografije