+386 1 620 42 00 gjp@gjp.si

Pot smo začeli zelo zgodaj zjutraj, pravzaprav je bila še temna noč, ko smo se ob treh zjutraj dobili na Dolgem mostu. Nekateri najbolj navdušeni popotniki so se s svojo prtljago utaborili že zvečer pred potjo in so čakali na prihod avtobusa. Ko je posijalo sonce, smo že bili daleč od slovenske meje in smo pridno nabirali kilometre na sloviti avtocesti imenovani Bratstvo in enotnost. Za dijake je vedno najbolj zanimiva (obenem tudi najbolj neprijetna) izkušnja prečkanje meja med balkanskimi državami. Teh pa smo na naši poti imeli več kot dovolj in smo se, roko na srce, tudi pošteno načakali na mejnih prehodih. Niti en dan nismo uspeli priti na večerjo v hotel v predvidenem času. Vzrok je vedno bila mejna kontrola. Pozno zvečer smo se utaborili v hotelu v Sofiji.

Drugi dan smo si ogledali glavno mesto Bolgarije, se sprehodili po najlepšem delu mesta in smo že hiteli naprej proti Blagoevgadu, kjer smo si v sončnem in relativno toplem vremenu vzeli čas za sprostitev, pohajkovanje in kosilo. Spet nas je čakala meja, ampak tokrat še bolj zapletena, saj smo na poti izvedeli, da so Grki zaprli mejne prehode, zaradi stavke (ki so mimogrede v Grčiji dnevno opravilo skozi celo leto).

Mejo smo sicer prestopili, čakala pa nas je nova uganka: kako priti do Paralije, če so kmetje zaprli vse vhode in izhode na avtocesto (seveda spet zaradi stavke). Kar nekajkrat smo se morali vračati po isti poti, dokler se naš izkušeni voznik Simon ni razjezil, zavil na stransko cesto in smo lahko nenačrtovano spoznavali notranjost te več tisoč let stare dežele.

Tretji dan smo s strahom pričakovali poročilo policije. Stavkajoči so vztrajali, mi pa smo si želeli ogledati Meteoro in dolino Tempi. Spet nas je rešila voznikova iznajdljivost. Izbral je stare, danes skoraj pozabljene poti, da nas je odpeljal do cilja. V hotel smo se vrnili v večernih urah, smo pa si po večerji privoščili pohajkovanje po plaži in sprostitev od stavkajočih.

Nič lažje nam ni bilo niti četrti dan, ko smo menili, da smo že premagali vse prepreke. Stavkajoči so tokrat zaprli najbolj prometno cesto, žilo države, pot med Atenami in Solunom. Zmagovalci pa smo bili mi. Ko je bilo možno, smo se vozili po avtocesti, ko pa smo naleteli na zaporo, smo iskali druge poti. Pomembno je bilo priti do cilja. Postali smo pravi strokovnjaki za grške poti. Dijaki so z glasno ovacijo izražali svoje navdušenje, ko smo uspešno premagali kakšno prepreko.

Vreme nam je neverjetno služilo in smo ves čas hodili v prijetnem, skoraj pomladanskem vzdušju. Bunde, kape in šale smo lahko za kratek čas odložili.

Zvečer smo že sedeli v Skopju, ob reki Vardar in občudovali spomenike, stavbe in osvetlitev tega tako starega, z druge strani pa popolnoma na novo zgrajenega mesta.

Peti dan smo naredili obhod po Skopju, se najedli balkanskih dobrot in že smo bili na poti proti Beogradu

Najdlje smo čakali na mejnem prehodu med Makedonijo in Srbijo. Vzrok? Poln avtobus potnikov iz Srbije, ki so se vračali domov. Vsakega potnika je carinik poklical z avtobusa in ga pregledal.

Tu nas je dobil dež, ampak je lilo samo, ko smo bili v avtobusu, ko pa smo prispeli v Beograd, je bilo že vse suho in nas je zadnji dan naše poti čakal še lepši in najbolj topli dan na našem izletu.

Z eno besedo: bilo je lepo. Vsak je lahko užival na svoj način. Na sprehodu po Kalemegdanu, po pohajkovanju po Knez Mihajlovoj ulici, v nakupovalnem središču Ušće. Ko smo se odpravili proti domu, smo lahko rekli le:

Ekskurzija v Grčijo je bila zanimiva in poučna, hkrati pa tudi zabavna. Ogledali smo si veliko različnih krajev, med drugim tudi Meteoro (eden največjih skupkov samostanov) in Solun (drugo največje mesto v Grčiji). Obiskali smo tudi Bolgarijo, Makedonijo in Srbijo. Vsaka od držav je bila nekaj posebnega in je prikazovala drugačno kulturo in način življenja. (Živa Vehovar)

Bilo mi je zelo všeč. Bili smo na veliko krajih, ki jih še nisem videla in bi lahko še potovala. (Eva Kmecl)

Maa, najboljša ekskurzija eveeer. Najboljši dijaki na kupu in najboljši profesorji. Preprosto. (David Podgornik)

Ekskurzija mi je bila zelo všeč, zelo poučno in zabavno. Veliko druženja z najboljšimi. In pa seveda zanimive znamenitosti tujih narodov in kultur, ki jih s srcem pokaže najboljša profesorica. Hvala za to izjemno izkušnjo. (Luka Grintal)

Na ekskurziji sem se imela bolje, kot sem pričakovala. Verjetno nobena šola nima tako lepo organizirane ekskurzije. Bilo je zelo sproščeno in sem se počutila, kot da sem na potovanju z družino, na pa s šolo. (Lorena Grahović)

Najbolj noraa ekskurzija!!! Bilo je nepozabno. Družili smo se s starimi in novimi prijatelji, videli smo veliko lepih mest in zelo dobro jedli. Komaj čakamo, da gremo spet! (Liza Krapež, Laura Trobec, Tamara Demir in Maruša Kočar)

Ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj smo videli zelo veliko najrazličnejših znamenitosti ter se veliko družili . (Tilen Čuš)

Odlična ekskurzija! Najbolj všeč mi je bilo, da smo imeli čas zase in da smo lahko tudi sami raziskovali ulice neznanih mest. (Anja Habič)

Na Dolgi most smo prispeli še dovolj zgodaj zvečer, da smo se lahko naspali in naslednji dan spočiti in veseli predstavljali šolo na informativnem dnevu.

Bila je to še ena uspešno zaključena ekskurzija.

Hvala vsem udeležencem, vsem spremljevalcem in našemu enkratnemu vozniku.

Dr. Terezija Kürbus, prof. geog.

Balkan 1Balkan 2Balkan 3Balkan 4Balkan 5Balkan 6Balkan 7Balkan 8