Z dijaki smo se 31. oktobra zgodaj zjutraj vrnili z ekskurzije po Španiji. Sončno in toplo vreme, vzorno vedenje dijakov in odlično vodenje so omogočili nepozabno izkušnjo. Zapomnili si bomo pristen stik z afriškimi in morskimi živalmi v Valenciji, slike velikih španskih umetnikov (El Greca, Goye, Velázqueza (Las Meninas oz. Spletične!), Dalija, Miroja, Picassa (Guernica!) …), obisk stadiona Santiago Bernabéu, znamenitih trgov in spomenikov, okusno špansko hrano, vrvež madridskih ulic.
Strokovne ekskurzije v Madrid in Valencijo se je udeležilo 25 dijakov Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Na poti smo jih spremljali 3 profesorji: Svit Šturm, Barbara Klemenčič in Urša Kastelic Vukadinovič. Potovali smo s potovalno agencijo Trud, s katero smo imeli do sedaj na strokovnih ekskurzijah v Španijo vedno odlične izkušnje. Naš vodnik na poti je bil Uroš Samardžija.
Naše jesensko popotovanje se je začelo v četrtek, 26. oktobra 2017, ob 3.45 na parkirišču v Tivoliju. Z avtobusom smo se popeljali do letališča v Bologni, od tam pa poleteli v sredozemsko Valencijo, tretje največje špansko mesto.
Sprehodili smo se po mestu, oddali kovčke v hostlu, nato pa odšli v največji akvarij v Evropi (Oceanografic), kjer smo si ogledali pestro morsko življenje: od meduz, pisanih rib, do morskih psov, belega kita in pingvinov. Del ogleda je bila tudi predstava z delfini. Všeč nam je bilo, da so nas med predstavo opozarjali tudi na odgovorno ravnanje v naravi.
Večerjali smo v odlični restavraciji blizu hostla. Po raznovrstnih toplih prigrizkih smo jedli pravo valencijsko paeljo. Pred spanjem smo se lahko sprehodili po osrednjem delu Valencije, kjer je bil naš hostel.
Naslednji dan smo po zajtrku obiskali osrednjo tržnico (mercado central). Zavidali smo prebivalcem Valencije, da lahko tudi jeseni kupujejo tako raznoliko sadje in zelenjavo po zelo ugodnih cenah. Prof. Šturm nam je priskrbel degustacijo odličnega španskega pršuta. Na tržnici so dijaki opravili prvo manjše raziskovalno delo: izvedeti so morali, katere sestavine potrebujemo za pripravo paelje, zapisali so si imena najbolj nenavadnega sadja, rib, morskih sadežev ali izdelkov, ki jih lahko kupimo na tržnici v Valenciji. Pozanimali so se tudi o tem, kaj vedo o Sloveniji. Žal so le redki vedeli kaj o naši državi (npr. da smo bili nekoč del Jugoslavije, da smo dobri v košarki). Nekateri imajo sorodnike, ki so že obiskali Slovenijo.
Nato smo odšli v Biopark, kjer se strokovnjaki ukvarjajo z ohranjanjem ogroženih afriških živalskih vrst, obiskovalcem pa omogočajo pristen stik z živalmi z naravnimi ograjami. Gre za enega najlepših živalskih vrtov na svetu, saj poustvarja pristen afriški habitat (slon npr. domuje med kruhovci), živalim pa omogoča dovolj prostora za gibanje. Največ naše pozornosti so bile deležne gorile z mladiči, navdušile pa so nas tudi ostale živali (hijene, nosorogi, noji, žirafe, levi, antilope, sloni, povodni konji, krokodili, surikate, lemurji, flamingi …).
Po ogledih smo se z avtobusom odpeljali v Madrid. Na našem večjem postanku za kosilo smo bili priča zgodovinskemu dogodku: na velikem televizijskem ekranu smo v živo spremljali glasovanje katalonskega parlamenta za neodvisnost Katalonije. Nekoliko vznemirjeni smo se vrnili na avtobus in nadaljevali s potjo. Mnogi dijaki so med vožnjo predstavili svoje referate, ob dopolnitvah vodnika in profesorjev ter klepetu nam je pot zelo hitro minila.
In končno … Madrid! Špansko glavno mesto, najvišje ležečo evropsko prestolnico, smo si najprej ogledali s panoramsko vožnjo z avtobusom. Peljali smo se mimo Realovega stadiona, na Trg Cibeles ob mestni hiši, mimo bikoborske arene Ventas in parka Retiro, Kolumbovega trga, obeliska na Kastiljskem trgu … pa vse do našega začasnega domovanja, hostla, ki smo ga imeli skoraj povsem zase, zato smo se v njem počutili nadvse domače. Sledil je večerni sprehod po Gran Víi, glavni nakupovalni aveniji, do restavracije: prvič smo se podali v vrvež madridskih ulic. Po večerji smo doživeli pravi večerni utrip centra mesta: odšli smo na trg Plaza Mayor, nato na Puerto del Sol. Kljub večernim uram je bilo prepolno radovednih opazovalcev pouličnih umetnikov.
Naslednji dan smo si mesto ogledali podnevi. Naredili smo skupinsko fotografijo na Španskem trgu (Plaza de España) s kipom Don Kihota in Sanča Panse v ozadju, nato smo se sprehodili do kraljeve palače (Palacio Real), v kateri kraljeva družina ne živi, uporablja jo za državniške posle in sprejeme. Imeli smo srečo, da smo ravno ujeli menjavo kraljeve straže.
Ogledali smo si stolnico Almudena, sedež madridske nadškofije. Občudovali smo njeno sodobno neogotsko notranjost, najbolj smo bili navdušeni nad mozaiki slovenskega umetnika patra Ivana Marka Rupnika, ki krasijo kapelo.
Naslednji postanek smo naredili na trgu Plaza Mayor, ki ga je dal zgraditi v 16. stoletju tedanji španski vladar Filip III. Habsburški. Na trg vodi devet vhodov, nekoč (od 17. do konca 18. stoletja) so se tu celo odvijale bikoborbe. Prav tako smo zopet odšli na trg Puerta del Sol (nekdanja mestna vrata), kjer Madridčani pričakajo novo leto. Na Puerti del Sol stoji tudi kip medveda in jagodičnice, ki ga najdemo v grbu Madrida. Naredili smo obvezne fotografije na oznaki za ničti kilometer (Km. 0), ki označuje točko, od koder se merijo razdalje šestih glavnih španskih avtomobilskih cest, ki vodijo iz Madrida v Baskijo, Katalonijo, Valencijo, Andaluzijo, Ekstremaduro in Galicijo.
Po obilnem poznem kosilu smo imeli prvi daljši prosti čas za samostojno raziskovanje Madrida: kavica s prigrizki v znani kavarni, obisk tržnice, nakupovanje, opazovanje utripa mesta … Svetovljansko mesto nam je zlezlo pod kožo.
Četrti dan smo obiskali Muzej El Prado. Dijakom smo že pred obiskom predstavili nekaj najpomembnejših slik Velázqueza, Goye in El Greca, ki so jih morali nato poiskati v muzeju. Najbolj nas je navdušila Velázquezova baročna slika Las Meninas (Spletične), eno najpomembnejših del v zgodovini španske umetnosti. Zazrli smo se v mojstrovino, na kateri se je upodobil tudi slikar pri svojem delu. Slika ujame trenutek, ko kraljevi par vstopi v sobo. Kralj Filip IV. in kraljica Maria Luisa Parmska sta priča dogodku, ki ga uzremo tudi gledalci. Njun odsev vidimo v ogledalu.
Nato smo se z metrojem odpeljali do Muzeja Amerika, kjer smo spoznali zgodovino odkrivanja ameriškega kontinenta in njegovih ljudstev. Nekateri dijaki so se s profesorjem Šturmom povzpeli na razgledno točko in si tako obogatili vtis o španski prestolnici. Ostali so se prepustili sončnim žarkom na trati pred muzejem. Po poznem kosilu smo imeli le še nekaj prostega časa za zadnji potem po mestu, saj smo morali že pripraviti kovčke.
Za zadnji dan sta nam ostala še dva ogleda – eden za nogometne, drugi za umetnostne navdušence. Zjutraj smo obiskali stadion nogometnega kluba Real Madrid, Santiago Bernabéu. Ogledali smo si posnetke z nogometaši, predstavitve igralcev, prisluhnili zvokom s tekem (gooool!) in treningov, se slikali ob svojem najljubšem igralcu, pričarali so nam simulirano vožnjo z avtobusom na stadion (ob cesti so nas na posnetku spremljali navdušeni navijači in novinarji), povabili so nas v dvorano za tiskovne konference (tudi na sedeže za igralce), garderobe, kopalnice. Sedli smo na mehke stole, kjer med tekmo sedijo trenerji in igralci, niso pa nam dovolili, da bi se dotaknili trave.
Sledil je obisk galerije Museo de Arte Reina Sofía. Osrednjo pozornost smo namenili Dalijevim slikam in slavni Picassovi Guernici, enemu najzgovornejših protestov proti brutalnosti vojne, ki letos praznuje 80. obletnico (nastanka slike in na njej upodobljenega zgodovinskega dogodka v baskovski vasici). Sliko sta predhodno predstavili že dijakinji v referatu, pokomentirala jo je tudi profesorica. Tokrat pa je šlo za lastno opazovanje. Dijaki so skušali sliko skicirati v svoje dnevnike, nato so se osredotočili na osebe in živali, na občutenje, ki ga razberejo z njihovih izrazov ter iz celotne kompozicije.
Guernico so 26. aprila 1937 zbombardirali Nemci, Francovi zavezniki. Slika je nastala in bila prvič na ogled še v istem letu, in sicer na mednarodni razstavi moderne umetnosti in tehnologije v Parizu. Nastala je po naročilu španske vlade – kot osrednja umetnina za španski paviljon na tem pariškem dogodku. Picassova Guernica se je v Španijo vrnila šele po Francovi smrti leta 1975 (dve leti po Picassovi smrti), saj je Picasso vztrajal, da slika ne sme priti na španska tla, dokler ji vlada Franco.
Z galerije smo odšli le še po kovčke in se z avtobusom odpeljali na Barajas – madridsko letališče, od koder smo poleteli v Bergamo. Od tam smo se v družbi potnikov, ki so se vračali z Andaluzije, z avtobusom (nekateri še v kratkih hlačah) ob 5h zjutraj vrnili v hladno Ljubljano.
Zapisala Urša Kastelic Vukadinovič.
