V petek, 14. 2. 2020, je 19 dijakov Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana vstopilo v Evropski parlament v Strassbourgu, kjer smo naslednjih 12 ur sodelovali v programu Euroscola. Ta je temeljil na seznanjanju mladih z delovanjem Evropske unije in njihovem vključevanju v proces sprejemanja pomembnih političnih odločitev.
Dopoldne je bil program sestavljen sicer bolj šolsko in teoretično – spremljanje in poslušanje predstavitev posamičnih šol v Veliki dvorani, ki so jih dijaki pripravili že predhodno, a je bilo to pripravljeno dovolj zabavno in atraktivno, da se udeleženim ni zdelo, da smo spet v šolskih klopeh. Obiskal nas je tudi evropski poslanec, Marc Tarabella, in vodil t.i. »Q&A session«, kjer smo ga dijaki imeli priložnost vprašati, karkoli smo želeli. Vprašanja so bila različna in so pokrivala več področij; nekdo je vprašal, ali bi moral novejši koronavirus, ki razsaja, v nas vzbuditi skrb, spet drugi pa, ali bi lahko Evropska unija kadarkoli postala enotna država. Za vsa vprašanja ni bilo časa, a smo vsaj dobili priložnost spoznati, kako takšna zasedanja potekajo.
Dodatne informacije so nam podali še nekateri drugi poslanci, ki so se bolj poglobili v strukturo same Evropske unije in njenih organov. Med kosilom smo imeli priložnost za spoznavanje drugih dijakov in sodelovali v igri Eurogame, pozneje pa je sledila razdelitev v delovne skupine ter diskusija o vnaprej določenih temah. Ta del programa je bil po mojem mnenju najbolj aktualen, konstruktiven in pomemben. Ne le da smo morali dijaki razmišljati o različnih tematikah, kot so prihodnost Evrope, odvisnost, podnebna kriza ter varnost in zaščita človekovih pravic, temveč smo znotraj skupin sodelovali z dijaki iz celotne Evropske unije. Tu je res prišla do izraza povezanost in komunikacija med mladimi, ki so črpali svoje izkušnje in mnenja iz vsepovsod. Najti skupni jezik in odkriti najboljši način, kako se spopasti s problemi, ki pretijo Evropski uniji, ni bil mačji kašelj.
Ob koncu zasedanja smo vse ideje in predloge predebatirali še znotraj vsake delovne skupine, dva predstavnika pa sta potem povzetek le-teh predstavila na zadnjem skupnem zasedanju Euroscole. Zaradi pomanjkanja časa in velikega števila dijakov je debata, ki je potekala znotraj Velike dvorane, stekla nekoliko težje in so mnoge teme ostale odprte ali pa so bile za določene zagate predlagane rešitve, ki na dolgi rok ne bi bile primerne. Kljub temu je bilo zasedanje produktivno in koristno, saj je marsikdo izmed nas prvič zares dojel, da sprejemanje odločitev na tako visoki stopnji ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled.
Menim, da je bil dan zelo uspešen; program je name naredil velik vtis in prepričana sem, da je to ravno tisto, kar so želeli organizatorji doseči. Pasivni odnos do političnega sveta ne bo prinesel prav nič dobrega in vključevanje mladih v politiko je ključnega pomena, če želimo demokracijo v prihodnosti obdržati in jo izboljšati tam, kjer je to potrebno.
Ana Sušin, 3. B
