Na letošnjem regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev je naša šola sodelovala s štirimi raziskovalnimi nalogami. Tekmovanje je bilo v četrtek, 27. marca, na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani.
Na področju ekologije smo imeli dve nalogi: Kraški izviri v zaledju Kamniške Bistrice (raziskovalca sta Jošt Meško in Tim Maver iz 2. B) ter Je Bistrica še bistra? (raziskovalci so Adam Bec, Rok Ropret in Gregor Šlegl iz 1. D). Na področju kemije je avtor Gašper Krivic iz 1. A izdelal nalogo Avtomobilski katalizator. Vsem trem nalogam je bila mentorica Helena Kregar, prof. kemije. Janja Setnikar iz 2. A pa je izdelala nalogo Der Spiegel in povojna Nemčija pod mentorstvom Simone Granfol, prof. nemščine.
Na državno srečanje mladih raziskovalcev so se uvrstile vse tri naravoslovne naloge. Raziskovalci s področja ekologije so nagrajeni tudi z nagradnim izletom.
Predstavitev nalog s področja naravoslovja:
KRAŠKI IZVIRI V ZALEDJU KAMNIŠKE BISTRICE
V raziskovalni nalogi sva se lotila problematike pitne vode v Sloveniji. Slovenija leži pretežno na
apnenčastih tleh, zato s količino podtalnice nimamo večjih težav, vendar pa nam ohranjanje
neokrnjenih izvirov, primernih za pitje, predstavlja vedno večji problem, saj so skoraj vsa vodna
zaledja žrtve človeškega onesnaževanja. Z najino seminarsko nalogo sva preverjala stanje izvirov
v zaledju Kamniške Bistrice ter ugotavljala, kolikšen vpliv ima okus vode na ljudi in ali ljudje sploh
lahko razlikujejo med različnimi okusi vode. Z anketo sva hotela tudi širši javnosti približati
problem pitne vode ter načine, s katerimi lahko pomagajo izboljšati stanje v izvirov pitnih vod.
Jošt Meško in Tim Maver, 2. B
JE BISTRICA ŠE BISTRA?
Namen te naloge je bil raziskati, kakšno vodo ima Kamniška Bistrica. Zanimalo nas je, ali je še
bistra tako kot nekoč, ali se je kvaliteta vode poslabšala ali mogoče celo izboljšala. Želeli smo
ugotoviti, kakšen vpliv ima na Bistrico voda iz pritokov, kako se voda spreminja zaradi mest in
industrije ob reki, čistilne naprave in prašičereje v Ihanu, saj verjetno to zelo vpliva na kvaliteto
vode v reki in življenja ob njej. Z raziskovalno nalogo želimo ugotoviti, ali sprehajalna pot
“Zelena os regije” ustreza ambicioznemu naslovu ali pa je v spodnjem toku le pot ob reki, ki je
odtok onesnažene vode. Želeli smo z lastnim raziskovalnim delom ugotoviti, ali analize, ki jih
moremo narediti, ustrezajo videzu vode in mnenju ljudi o njeni kvaliteti. Zanimalo nas je tudi, ali
pritoki iz bolj poseljenih stranskih dolin poslabšujejo vodo v reki.
Adam Bec, Rok Ropret in Gregor Šlegl, 1. D
AVTOMOBILSKI KATALIZATOR
Vsako motorno vozilo ima motor s katalizatorjem, ki razgradi okolju škodljive pline v nestrupene
sestavine ozračja. Katalizator je predpisan z zakonom in se je zaradi vedno strožjih predpisov o
mejnih vrednosti emisij spreminjal. Zaradi potreb po zmanjšanju emisij dušikovih oksidov je iz
začetnega dvostopenjskega katalizatorja nastal današnji tristopenjski katalizator za bencinski in
dizelski motor. Dvostopenjski katalizator oksidira ogljikov monoksid v ogljikov dioksid in nezgorelo
gorivo ogljikovodike v vodo in ogljikov dioksid. Tristopenjski katalizator poleg oksidacij še
reducira dušikove okside v dušik in kisik. Lambda sonda uravnava sestavo plinov, ki pridejo do
katalizatorja. Sonda določa razmerje med zrakom in gorivom. Katalizator deluje najbolje, če je to
razmerje λ=1. V nalogi sem želel ugotoviti, kateri dejavnik najbolj vpliva na delovanje katalizatorja.
Primerjal sem podatke o deležu CO v izpušnih plinih pri različnih znamkah avtomobilov. Ugotovil
sem, da število prevoženih kilometrov ne vpliva na učinkovitost katalizatorja in da vrednost λ za
razmernik zraka vpliva na učinkovitost oziroma delež CO. V podatkih se kažejo tudi odstopanja od
mojih zaključkov, zato sklepam, da na delovanje vpliva še veliko drugih dejavnikov, ki bi jih v
prihodnosti rad raziskal.
Gašper Krivic, 1. A
