+386 1 620 42 00 gjp@gjp.si
Naša šola se ponaša z dolgo, bogato in burno zgodovino več kot stoletnega obstoja, v katerem je zamenjala veliko nazivov in doživela številne selitve. Daljnega leta 1896 je bila pod okriljem ljubljanskega župana Ivana Hribarja in z denarno pomočjo Josipa Gorupa, veletrgovca ter veleposestnika z Reke, ustanovljena Mestna višja dekliška šola, ki je svoje prostore dobila v Zoisovi hiši na Bregu 20. Kmalu zatem, leta 1907, je bil ustanovljen Mestni dekliški licej v novem poslopju Mladika na Bleiweisovi cesti. Višja dekliška šola se je združila z licejem in se preselila v Mladiko, v poslopju pa so bili še osnovna in gospodinjska šola, trgovski tečaj in internat. Vrsta reform v naslednjem desetletju, katerih cilj je bilo povečanje izobraževalnih možnosti deklet, je v šolskem letu 1919/1920 najprej pripeljala do odprtja prvega razreda Mestne ženske realne gimnazije in petega razreda Reformne ženske realne gimnazije. Licej je štiri leta pozneje prenehal delovati, njegovo vlogo pa je v celoti prevzela Mestna ženska realna gimnazija, ki je imela značaj nižje gimnazije.

Med leti 1936–40 se je šola postopoma preoblikovala v II. državno žensko realno gimnazijo in dobila status prave gimnazije. V obdobju 1940–1947 je ta doživela mnogo selitev. Zaradi italijanske zasedbe Mladike leta 1942 si je morala šola poiskati nove prostore na ločenih lokacijah. Po koncu vojne so Mladiko spremenili v vojaško bolnico, zato vrnitev v stare prostore ni bila več možna. Šola je dobila nove prostore v takrat še nedograjeni stavbi na Šubičevi 1 in se v šolskem letu 1947/1948 preimenovala v VI. gimnazijo.

Leta 1958 sta se Klasična gimnazija s Prežihove in VI. gimnazija združili v IV. gimnazijo, ki je leto dni delovala v prostorih na Prežihovi, nato pa se je – po združitvi IV. gimnazije in II. gimnazije na Poljanah – šola, sedaj imenovana II. gimnazija (splošna in klasična), preselila na Šubičevo. Leta 1963 sta se gimnaziji znova razdružili, v zgradbi na Šubičevi pa je ostala II. gimnazija. Leta 1976, ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja, se preimenuje v Gimnazijo Ivana Cankarja.

Z uvedbo usmerjenega izobraževanja leta 1981 šola postane Srednja šola Ivan Cankar za splošno kulturo in elektroenergetiko. Naslednje leto so se oddelki za splošno kulturo preselili na Strossmayerjevo 1, kjer je v letu 1984/1985 šolanje zaključila zadnja generacija dijakov. V tem času se je na Šubičevo preselila Srednja zdravstvena šola, ki je za splošne predmete obdržala gimnazijske profesorje.

V šolskem letu 1990/1991 se pod okriljem Srednje zdravstvene šole odprejo trije gimnazijski oddelki. Šola se preimenuje v Srednjo zdravstveno šolo in gimnazijo Ljubljana, naslednje šolsko leto pa se gimnazijski del razširi že na devet oddelkov. Leta 1997 se je Srednja zdravstvena šola preselila v novo zgradbo na Poljansko cesto 61, s šolskim letom 1997/1998 pa gimnazijski del šole, ki ostane na Šubičevi, dobi naziv Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana.

S pravnomočno odločbo o denacionalizaciji so 27. 8. 2004 šolski prostori Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana postali last Ministrstva za šolstvo in šport.