Ekipa desetih dijakov in treh mentoric projekta Erasmus+ z naslovom Simul’ONU (simulacija OZN) se je pred počitnicami vrnila z mednarodnga projektnega srečanja v francoskem mestu Saint Claude, ki je približno uro vožnje oddaljeno od Ženeve.
Srečanje je organizirala koordinatorska šola Lycée du Pré Saint Sauveur. Projektno srečanje je bilo letos namenjeno simulaciji razprave OZN na temo oceanov.
Udeležencem srečanja so jeseni 2016 z žrebanjem dodelili državo članico OZN, čigar stališča bodo morali zastopati na simulaciji zasedanja OZN. Dijaki (okoli 150) iz različnih držav – Francije, Grčije, Švedske, Turčije in Slovenije – so pripravljali resolucije v treh odborih: v odboru za varnost in sodelovanje, odboru za zdravje in okolje ter v odboru za ekonomska in socialna vprašanja.
Naši dijaki so se že pred odhodom na srečanje temeljito pripravili na svojo vlogo predstavnikov Velike Britanije, Nemčije in Filipinov v odboru za zdravje in okolje in v odboru za mir in varnost. Gal Gabriel Vilfan iz 4. A je bil povabljen, da na konferenci sodeluje kot član predsedstva generalnega odbora za zdravje in okolje, kar je bila za našo ekipo velika čast in dosežek.
Delegacija iz vsake države je imela otvoritveni govor, v katerem so poudarili stališča do obravnavanega problema. Sledilo je lobiranje, iskanje zaveznikov in podpornikov resolucij posamezne države. V sklepnem dejanju zasedanja generalne skupščine so bile predstavljene vse tri na odborih sprejete skupne resolucije, o katerih je v nadaljevanju potekala razprava in na koncu glasovanje o potrditvi posamezne resolucije. Sledili sta še zaključna slovesnost in razglasitev najboljših resolucij in delegatov.
Dijaki Tine iz 2. F, Brin iz 3. E in Antea iz 3. G so bili del ekipe dijakov, ki so na zasedanju s svojo resolucijo v odboru za mir in varnost zmagali.
Zadnji dan je bil namenjen obisku Arktičnega muzeja v Premanonu in drsanju.
Vsi naši dijaki so se izjemno izkazali v poznavanju svojega področja, odlični angleščini in drugih veščinah, navezali veliko novih prijateljstev ter spoznali, kako naporno je dogovarjanje za skupne cilje, ki naj bi izboljšali podobo sveta. Zagotovo bodo odslej bolj pozorni na določene družbene teme v ožjem in širšem okolju in se nanje aktivno odzivali.
V nadaljevanju si lahko preberete nekaj vtisov udeležencev Simul’ONU, ne spreglejte pa tudi kratke predstavitve projekta na oglasnem panoju v 3. nadstropju.
Vtisi dijakov iz St.Clauda
Andrej Planinšek, 3. A: Moj Simul’ONU
Čeprav sem iz izkušenj pričakoval, da bodo Francozi bolj zadržani, sem se močno zmotil, saj so nas sprejeli odprtih rok. Z družino, pri kateri sem bil nastanjen, sem preživel kar nekaj časa. Navdušili so me s prijaznostjo, predvsem pa s hrano.
Vsak dan sem vstajal okoli 6.30, saj je bil zajtrk že ob sedmih zjutraj, kar je zame, ki živim blizu šole, (pre)zgodaj. Nato me je družina z avtom odpeljala v Saint Claude, kjer je sledil uradni program. Po sestankih ter razpravah so me skoraj vsak dan, kot tudi par drugih Slovencev, odpeljali domov k svojim prijateljem, kjer smo se družili in učili drug drugega besede v svojih jezikih. Ko pa sem prišel nazaj v hišo, kjer sem bil nastanjen, me je tam pričakala vrhunska francoska večerja. Najboljši del pa je sledil po večerji – afriški šah z imenom »Awale«, ki so me ga naučili igrati že prvi večer. Na žalost nisem velikokrat zmagal, saj je imela družina z njim že veliko izkušenj.
Moram reči, da sem začel pogrešati določene navade takoj, ko sem prišel domov. Prav tako še vedno pogrešam francosko hrano. Na srečo pa so mi za na pot dali domači sir comté, ki je značilen za departma Jura oziroma regijo Franche-Comté. Prav tako sem iz Gane že naročil svojo različico afriškega šaha »Awale«, da ga bom lahko igral doma ter z njim navdušil sorodnike in prijatelje.
David Nagode, 3. F:
Projekt Simul’ ONU se mi je zdel zelo zanimiv in poučen. Ker me načeloma zanimajo taki projekti, mednarodni odnosi in organizacije, se mi je zdela izvrstna izkušnja sodelovati pri projektu. Francozi so nas lepo sprejeli in nas gostili cel teden. Predstavili so nam svoj del Francije po njihovo. Ostale delegacije (Grčija in Švedska) pa so prav tako pustile svoj vtis na pogajanjih, lobiranju in sestankovanju. Z veseljem sem se udeležil in absolutno ne obžalujem, da sem bil član tega projekta.
Pika Križnar, 3. A
Na Simul’ONU smo se dijaki veliko naučili in nasmejali. Spoznali smo veliko veselih in prijaznih ljudi, ki so nas naučili malo francosko, grško in švedsko, mi pa njih slovensko. Skupaj smo raziskovali probleme današnjega sveta in pripravili resolucije, ki naj bi te probleme izboljšale. V treh dneh so potekale dolge in naporne debate za vsak komite, kjer so se odvijali diplomatski prepiri in prepričevanja. Po zmagi ene izmed resolucij v vsakem komiteju smo odšli v slovesno dvorano, kjer so ponovno potekale debate, tokrat za vse komiteje skupaj. Zmagovalna resolucija je morala potrditi svojo zmago pred simulirano generalno skupščino, na čelu katere so sedeli trije povezovalci (chairpersons). Po debatah je sledila podelitev nagrad za najboljše delegate z najboljšimi resolucijami in najboljše delegante na celotni simulaciji. Po končani prireditvi je naslednji dan sledil obisk muzeja in drsanje, nato pa dolgo pričakovana pot domov.
Gal Gabrijel Vilfan, 4. A:
V Francijo na simulacijo OZN-a v Saint Claudu sem prvič odšel lani s prof. Darjo Silan in z Matevžem Remsom. Simulacije sem se udeležil kot delegat, kar pomeni, da sem predstavljal interese specifične države s področja podane teme, ki je lani bila “Ogroženost čebel”. Kot pravo zasedanje Združenih narodov je tudi simulacija imela tri glavne elemente: povezovanje držav s skupnimi interesi, pisanje resolucij ter predstavitev le-teh. Znotraj pogajanja sem se počutil kot doma, saj sta mi debatiranje in zagovarjanje skorajda v krvi. Preizkusil pa sem se tudi v tujem jeziku, saj so pogajanja potekala samo v angleščini in obkrožen sem bil z ljudmi drugih narodnosti. Celotna odprava je bila izjemna izkušnja, ki me je seznanila s političnimi ter okoljevarstvenimi problemi in mi dala veliko možnosti za navezovanje stikov s tujci.
Prav zaradi teh pa sem bil letos ponovno povabljen v Francijo. Letos kot chairman – predsedujoči – in ne le kot delegat. Tudi letošnje izkušnje nisem niti malo obžaloval! Oborožil sem se še z znanjem vodenja pogajanj in s povezovanjem dijakov. Letos nas je šlo v Francijo več, saj smo odšli v okviru projekta Erasmus+, ki nam je celotno izkušnjo še polepšal. Komurkoli, ki zna angleško, ki je ambiciozen ter rad navezuje stike z najrazličnejšimi ljudmi, predlagam, da se udeleži takšnih projektov, saj so res nepozabni. Najpomembneje pa je tole: “Ne pozabite sanjati!”