V petek, 13. decembra 2013, smo prisluhnili predavanju z naslovom Odgovorno ravnanje s planetom Zemlja, ki ga je za našo šolo pripravila dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Lučka Kajfež Bogataj je ena najvidnejših osebnosti s področja ekologije in okoljskih sprememb v Sloveniji. Njen obisk s predavanjem na naši gimnaziji je bil za našo mlado ekošolo veliko priznanje in spodbuda.
Dr. Bogatajeva je redna profesorica in predstojnica Katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poleg tega na Fakulteti za matematiko in fiziko predava Klimatologijo in na Fakulteti za arhitekturo Okoljske vidike trajnostnega razvoja. Je članica dveh uglednih mednarodnih okoljskih organizacij: IPCC – mednarodne skupine OZN za podnebne spremembe s sedežem v Ženevi, ki je leta 2007 prejela Nobelovo nagrado za mir, ter GWP (Global Water Partnership) s sedežem v Stockholmu, v kateri je članica upravnega odbora. V pogovoru pa je poudarila, da je zanjo najpomembnejša vloga predavateljice, preko katere lahko posreduje svoje poglede, znanje in vrednote slovenskim študentom.
Po osnovni izobrazbi je fizičarka in meteorologinja. Njeno razmišljanje in razlaga sedanjih okoljskih problemov sta utemeljena na trdnih in pogosto pretresljivih empiričnih podatkih. Naslov predavanja »Odgovorno upravljanje s planetom Zemlja« utemeljuje z dejstvom, da je naš planet omejen, en sam in da ne raste. Sodobna civilizacija, človeštvo, mi, prebivalci Zemlje pa pričakujemo in načrtujemo stalno in neustavljivo rast vseh svojih dejavnosti. Stanje na Zemlji je tako kritično, da zahteva le še trezno in odgovorno upravljanje, podobno kot družba ali organizacija, ki sta svoje potenciale privedla do kritične meje izrabljanja.
Delovanje in učinke človeštva je razdelila v osem kritičnih področij:
- izraba tal za pridobivanje hrane
- cikel dušika in fosforja v naravi
- biodiverziteta
- kislost oceanov
- aerosoli v ozračju
- podnebne spremembe
- vplivi kemikalij na okolje.
Ta področja je orisala z vidika spreminjanja skozi zgodovino in njihovo stanje v sedanjosti. Tri področja smo že danes prekomerno izrabili: presežene so meje podnebnih sprememb, predvsem koncentracije CO2, presegli smo mejo prisotnosti dušika in fosforja v okolju in pristali smo na meji še sprejemljive biodiverzitete. Zanimivo nam je predstavila pogled globalne ekonomije in odnos politike do teh kritičnih področij. Prikazala je smer razvoja teh sprememb v prihodnosti in zelo jasno povedala, da se moramo zavedati meja, ki jih pred našo prihodnost postavlja narava. Te meje nam sporočajo, da se bomo morali v prihodnosti omejiti v potrošništvu in poiskati načine skromnejšega življenja. Kako smo pripravljeni? Kaj lahko naredimo Slovenci kot razmeroma majhen narod z majhno, a naravno prelepo deželo? Za kaj naj se zavzemamo in kako naj presojamo odločitve globalizacije, ekonomije in svetovnega gospodarstva?
Predavateljica je poudarila neizmerno vrednost znanja, pomen razgledanosti, kritične presoje, utemeljevanja dejstev, osebnega poguma mladih in tudi dejstva, da bo prihodnost bolj trda in da se je na to treba pripravljati prav v času šolanja in odraščanja.
Dijaki, nam to morda zveni znano? Kdo in kje nam je to že sporočal?
Mentorice Ekošole GJP se zahvaljujemo predavateljici za izjemno zanimivo predavanje in širjenje okoljske zavesti, tehničnemu osebju in g. ravnatelju za vzpostavitev VOX video konference za spremljanje predavanja in seveda vsem dijakom, ki ste pozorno in z veliko zanimivimi vprašanji spremljali predavanje.
Helena Kregar, prof. kemije
Pa še misli ene od dijakinj:
Predavateljica nas je seznanila s pomembnostjo varčevanja, ohranjanja in ne onesnaževanja okolja, predvsem zemlje, vode in zraka. Izvedeli smo presenetljive podatke, ki so mene osebno šokirali: Človek naj bi namreč na dan porabil preko 2000 l vode, v kar je všteta vsa voda, ki jo rabimo za določeno vrsto hrane, oblačil, pripomočkov …
Menim, da nam je dr. Bogatajeva dala velik poduk, naj se že enkrat spametujemo ter pričnemo Zemljo jemati kot nekaj, kar ni samoumevno, temveč kot da je zaklad, saj je naš edini dom.
Katja Gradišek, 2. A
