+386 1 620 42 00 gjp@gjp.si

V Kopru je bila v petek, 27. 10.  2017, in v soboto, 28. 10. 2017, mednarodna konferenca »Jeziki v stiku – jezik in kultura«, ki jo je organiziral Inštitut za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Pedagoško fakulteto Univerze v Zagrebu in Inštituta za slavistiko Univerze v Gradcu. Konferenca je bila del izobraževanja v sklopu petletnega projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Jeziki štejejo«, ki se je začelo z letošnjim šolskim letom in v katerega je vključena tudi Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana, zato so se ga udeležile profesorice slovenščine in tujih jezikov, ki so aktivno sodelovale s svojimi prispevki primerov dobre prakse.

Program je bil zelo pestro zastavljen, saj je sodelovalo preko 70 predavateljev, profesorjev različnih slovenskih in tujih univerz, raziskovalnih inštitucij in šol, ki so z različnih vidikov in praks obravnavali razmerja med jezikom in kulturo v širšem smislu, na področju kulturnih študij, turizma, učenja jezika, večjezičnosti in književnosti. Konferenca se je odvila v plenarnih predavanjih prvi dan ter dopoldan drugega dne, medtem ko se je popoldanski del sobotnega izobraževanja razdelil v različne sekcije. Prvi je bilo naslov Jezikovno učenje, večjezičnost, raznojezičnost in jezikovna politika, kjer so tuji predavatelji predstavili svoja dognanja, raziskave in izkušnje, tudi z učenjem slovenščine v tujini, nadvse uspešnem delovanju slovenskega spletnega portala Jezikovna Slovenija ter o pri nas razmeroma novem konceptu ‘čezjezičnost’, ko lahko govorci uporabljajo vse jezikovne vire, da se le ustrezno sporazumejo. Vse več raziskovalcev namreč ugotavlja, da je koncept ´čezjezičnosti´ še posebej ustrezen za tiste šole, ki želijo doseči jezikovni in intelektualni razvoj raznojezičnih učencev. Predstavitev je udeležence vabila k razmisleku o koristi učenja ´čezjezičnosti´ v slovenskem izobraževalnem kontekstu ter opozorila na različne predsodke do uvajanja novih konceptov v izobraževanje skozi zgodovino.  Kot je danes nesprejemljiva nekoč normalna in običajna delitev na deške in dekliške šole ali oddelke, tako se lahko vprašamo, zakaj bi bilo nesprejemljivo tudi ´čezjezično´ ali raznojezično učenje, ki dokazano prinaša prednosti ne le za posameznika, ampak tudi za skupnost.

Nekaj podobnega je v plenarnem predavanju potrdil prof. dr. Miran Košuta, tudi sam literat, ko je predstavil pregled slovenskih književnikov v italijanskem zamejstvu, ki se izražajo tako v jeziku večine kot slovenske manjšine, in navedel misel slovenske avtorice z avstrijske Koroške, Maje Haderlap, da je obveza izražati se v le  enem jeziku zgolj ideološki konstrukt in prisila.

V zadnjem delu konference so se udeleženci razdelili v štiri sekcije:  1. je bila posvečena transkulturnosti v književnosti, 2. prevodoslovju, 3. kulturi v književnosti in 4. sekcija primerom dobrih praks učiteljev jezika in književnosti. Prav v tej zadnji je sodelovalo pet naših profesoric, ki so predstavile pouk tujih literarnih del pri slovenščini, ki je potekal kot timsko delo, tako da je bila pri uri slovenščine hkrati prisotna tudi profesorica tistega tujega jezika, ki mu je pripadal obravnavani avtor oz. obravnavano delo. Tovrstna praksa se je na Gimnaziji Jožeta Plečnika razvila v okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov, ko so sprva tuji učitelji predstavili s svojega kulturnega vidika izbrano delo in avtorja in skupaj s profesorjem slovenščine temeljiteje približali obravnavano snov, sčasoma pa so mestoma vlogo tujega učitelja prevzemale slovenske učiteljice tujih jezikov in podobno prakso razvijajo še danes. Tako je profesorica slovenščine, Nataša Šipek, predstavila medpredmetno obravnavo Hemingwayevega romana Komu zvoni, ki ga obravnava s španskim učiteljem, Katarina Nagode Baudelairovega Tujca in Lara Stele Šalamon Villonovo Balado o obešencih; obe slovenistki sta delo v razredu obravnavali  na način  interaktivnega timskega pouka s slovensko profesorico francoščine. Profesorica nemščine, Jasmina Miklič, pa je predstavila, kako je lahko nemško literarno delo Lorelei, ki ga obravnavajo pri pouku slovenščine v 2. letniku, lahko potem še spodbuda za nadaljnje delo pri pouku tujega jezika, pri katerem dijaki urijo  spretnosti pisnega izražanja v neumetnostnih besedilih.

Prof. Veronika Vizjak pa je predstavila medpredmetno in timsko obravnavo značilnosti haikuja, ki ga  dijaki niso le brali v različnih jezikih in spoznavali njegovih značilnosti, pač pa so tudi ustvarjali haikuje v različnih jezikih (slovenščini, angleščini, španščini).

Vsi udeleženci te sekcije so bili navdušeni nad metodami dela naših profesoric, saj večinoma takšnega načina dela in pristopa ne poznajo, videli pa so, kako je lahko z mnogih vidikov takšna obravnava literarnega dela učinkovita – ne le zaradi hkratne prisotnosti dveh učiteljev pri pouku, pač pa tudi zaradi različnih dimenzij, ki jih tak pristop prinese, tako širše kulturnih kot medjezikovnih. Dobili smo potrditev, da je naš način dela več kot smiseln, in spodbudo, da tako nadaljujemo.

 

Pripravila: Pia Lešnik Bučar, vodja projekta JeŠt na Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana