Planet Merkur na naši šoli

V ponedeljek, 9. maja 2016, smo na prenovljeni terasi Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana postavili opazovalni oder, kjer smo sledili potovanju Merkurja preko Sončeve ploskve. Glede na velikost Merkurja, katerega navidezni premer je skoraj 160-krat manjši od Sonca, med prehodom planeta ni mogoče videti s prostim očesom niti s posebnimi očali, ki se uporabljajo ob Sončevih mrkih in zato smo imeli v naši bazi štiri teleskope s primernimi filtri.

Poročilo vodje opazovanja:

No, pa smo ga ujeli … Merkurja seveda, kako kolovrati pred Soncem na Plečnikovi gimnaziji. Opazovanje je bilo igra med prehodom Merkurja preko Sončeve ploskve in nagajivostjo srebrno sivočrnih oblakov na nebu. Kdo bo zmagal? Ali bo remi?

Odgovor je zapleten, v začetku je bilo 1 : 0 za Sonce, potem je bil rezultat do 16^h 1 : 1, potem so bili oblaki v veliki aktivnosti in rezultat je bil na koncu 0 : 2 in smo morali opazovalci priznati poraz.

Najboljše opazovanje je bilo s teleskopom Celestron CPC 11 in s širokokotnim okularjem 40 mm. Ves čas smo skozi njega opazovali Merkurjev prehod, od začetka ob 13¹² do zaključka opazovanja ob 16¹⁵. Pri tem je bilo zanimivo, da smo, tudi ko so bili oblaki še prozorni, opazili Merkur in razgibano pego (2542) v bližini sredine. Ob začetku se je videl Merkur tudi v daljnogledu 100 x 25. Dobro sliko smo opazili tudi na projekciji Sonca na zaslon teleskopa Telemator (63/840), kjer smo imeli sliko Sonca s premerom 15 cm. Opazili smo tudi pego. Težave so se začele, ko je zapihal veter in zaslon ni miroval. V Coronadu smo ga solidno videli. Fotografija pojava nam je delala težave v teh »lepih« pogojih, tako da smo dobili zares le eno uporabno sliko s  Celestronom CPC 11 v goriščni ravnini ob 14⁴⁷. Pri slikanju s Coronadom smo naleteli na težave z ostrenjem in primerno osvetlitvijo. Na koncu smo izvlekli eno sliko z oceno še komaj zadovoljivo. Na fotografiji se »celo« opazi malo protuberanco na desni strani med drugo in tretjo uro, če si okoli kroga Sonca mislimo urno številčnico.

Še nekaj podatkov:

Ob 13¹⁰ je bilo Sonce 64⁰ nad obzorjem, ob 14⁵⁵ je bil kot nad obzorjem 55⁰ in tik pred koncem igre prehoda 45⁰  nad obzorjem.

Ob takih dogodkih je vedno vprašanje odzivnost dijakov. Kot vedno nekaterih ni zanimalo, drugi pa so se potrudili, da so v slabih pogojih opazovali dogodek. Pri vsem tem je pomembno, da smo dijakom razložili pojav in tako lažje razumejo dogajanje v naravi. Na terasi nas je obiskalo tudi nekaj zunanjih obiskovalcev. Zanimivo je bilo, ko so nekateri prišli, ko smo oder že pospravljali in z žalostjo ugotovili, da je oblačen zastor padel.

Rahla pripomba

Ob letošnjem prehodu Merkurja smo lahko opazili, da se je veliko šol in društev odločilo, da pripravi opazovanje, ki je bilo namenjeno tudi zunanjim opazovalcem. Tako smo na Portalu vesolje lahko prebrali, da je bilo organizirano opazovanje na 13 različnih mestih in v nekaterih mestih na več lokacijah. To je zelo pohvalno! Škoda je, da so se o tem mediji bolj medlo odzvali, saj bi morali na opazovanja opozoriti in tako bi širok krog ljudi razumel, kako je Merkur majhen in zaslutili bi dinamiko osončja.

Zanimiv dodatek

V letošnji 3. številki revije Spika smo lahko v članku o prehodu Merkurja prebrali, da je bilo v zgodovini tako opazovanje pomemben dokaz o veljavnosti heliocentričnega sistema. Ob tem sem se spomnil na Avguština Hallersteina (1703 –1774), astronoma iz Mengša, ki je deloval na kitajskem dvoru. Hallerstein je opazoval prehod Merkurja 7. 11. 1756 v Pekingu, ki pa ni bil viden v Evropi, saj je bilo tedaj Sonce pod horizontom. Opazoval je s 14 čevljev (4,27 m) dolgim teleskopom in uporabil je mikrometer. Meritve je poslal na akademijo v Peterburg. Standardna in sistemska napaka Hallersteinove meritve prehoda Merkurja sta bili v okvirih tedanjih evropskih standardov. Pomembno je, da je evropska tedanja znanstvena srenja sprejela Hallersteinove meritve kot kvalitetno in skrbno opravljeno delo ter ga zato pohvalila. To pa pomeni, da je tudi Hallerstein prispeval kamenček v mozaik evropske znanosti.

Boris Kham

(fotografije Jože Suhadolnik)