Gledališki festival frankofonskega mladinskega gledališča
17. 5. 2014 smo se odpravili na 11. festival Fetlyf v Franciji, na katerem je svojo državo zastopalo več kot 17 šol iz desetih različnih držav, med njimi je bila tudi sveže ustvarjena gledališka skupina Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Mladi igralci, pod vodstvom prof. Mirande Bobnar, prof. Vesne Čeh Štok in prof. Irene Zorko Novak, smo se pridno pripravljali in se nato podali v nevarni jezikovni in čustveni svet.
Kljub naporni poti, ki jo lahko opišemo le kot eden izmed James Bondovih filmov, smo uspešno prispeli v Francijo.
Preživeli smo zelo pester teden. Odigrali smo našo igro tudi na osnovni šoli in gimnaziji, kjer so nas vsi zelo lepo sprejeli. Od pohoda okoli St. Maloja, ogleda Mont Saint Michela, neprestanega smeha, do igralskih delavnic in improvizacije ter končno trenutka, ko smo se zavedali, da gre zdaj zares – v sredo zvečer, ko sta ruska igralca s plesom otvorila začetek festivala. Vsaka skupina, ki je nastopila pred nami, je pokazala odlično predstavo in napetost v vseh nas je le še rasla.
Kaj je bilo najtežje?
Kot je zapisala prof. Zorko Novak, najtežje je bilo dojeti, kaj srce čuti v določenem trenutku in se uživeti v vlogo. Križajo se različni odnosi znotraj različnih parov in med različnimi pari in vendar se zdi, kot da gre za en sam ljubezenski odnos med žensko in moškim na različnih razvojnih stopnjah: dvorjenje, pričakovanje, strast, naivnost, zaupanje se počasi razvije v nezaupanje, sumničavost, nelagodje, igranje skrivalnic, brezodnosnost, apatijo in naprej v razhajanje, obtoževanje, nesporazume itd. Težko se nam je bilo uživeti v čustva, ki so nam še nepoznana.
In nato končno tudi naša generalka v petek. Tudi sami mladi igralci smo zavihali rokave in na dan predstave vadili do popolnosti, da bi presenetili naše profesorice in dokazali komisiji, da smo tako kot vsa leta do sedaj tudi letos pripravljeni do popolnosti.
Smo imeli kaj treme?
Ko nam je kdo zastavil to vprašanje, smo se samo nasmehnili, a vsi vemo, da je bilo pred prvim korakom na oder zelo stresno, vsak med nami je ponavljal svoje besedilo in upal, da se ne bo zmotil, ko pa se je zastor dvignil, smo samo uživali in upali, da tudi naše profesorice uživajo v predstavi, tako kot smo mi. Prejeli smo veliko pozitivnih komentarjev in dokazali, da kot vsako leto pridemo zelo dobro pripravljeni, za kar pa gredo vse pohvale našim profesoricam.
Kaj nam bo ostalo najbolj v spominu?
Zapomnili si bomo vse, od otrok v osnovni šoli, ki so bili navdušeni nad nami, do gimnazijcev v Dolu, pohoda po Mont Saint Michelu in parade skozi mesto.
Najbolj pa nam bo v spominu poleg naše predstave ostala še sobota, saj smo se res vsi zelo zabavali, sklenili smo nova prijateljstva z igralci iz drugih držav, spoznali veliko novih ljudi in se naplesali in nasmejali še za nekaj let naprej. Eden izmed naših fantov pa se je tudi plesno pomeril z ruskim igralcem in naredila sta pravi spektakel. Bomo pa teden Fetlyfa vsi ohranili v spominu kot teden, poln dogodivščin.
Dijaki – igralci: Laura Glaner (3. B), Tjaša Pirnat (3. B), Pia Jenko (3. B), Maritn Miklavčič (3. B), Primož Glavič (3. B) in Peter Kmecel (3. G).
Ocena gledališke predstave ̶ pismo igralcem:
Zahvaljujemo se vam za poezijo, ki ste jo delili z nami. Govorila je o ljubezni, in zato, ker ne želimo pretrgati čara, vam bomo odgovorili v enakem slogu ̶ z ljubeznijo.
Občudovali smo vašo odrsko postavitev: od izčiščene scenografije, kostumov, ki so se čudovito vklapljali v strukturo igre, izbire glasbe, ritma, ki so ga narekovali moški igralci s topotom nog, do izbire besedil. Vsak od elementov se je nevsiljivo vključil v ljubezensko sestavljanko.
Poleg tega čestitamo igralcem za povezanost, ki so jo pokazali kot skupina, in za trud, ki so ga izkazovali vaš jezikovni izraz, postavitev in čustva, ki ste nam jih znali prenesti. Zadali ste si ambiciozen načrt, z vse prej kot lahkim besedilom. Hvala za to predstavo iz dna srca, bilo je zelo, zelo lepo. Posebna pohvala tudi zamisli o odmevanju moških glasov.
Žirija mladih, FETLYF 2014
