Prejšnji teden smo zaključili s predtekmovanjem v košarki za mladince. Z velikim veseljem sporočam, da smo ponovili velik uspeh lanskoletne reprezentance, ki se je uspela uvrstiti v naslednji krog sicer zelo močne košarkarske srednješolske lige ljubljanske regije. Prvi dve tekmi smo igrali na Gimnaziji Bežigrad, in sicer z njihovo drugo ekipo, ter potem še s Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo.
Bežigrajčani so igrali izjemno hitro igro po celem igrišču in takoj se je videlo, da so izjemno dobra in uigrana ekipa za razliko od nas, ki smo igrali prvo tekmo v ligi brez predhodnega uigravanja. Naša obramba je bila prepočasna za njihove hitre protinapade in šele v drugem polčasu smo nekako ujeli ritem z nasprotnikom. Na koncu smo jim lahko samo čestitali za visoko zmago 60:38. Povsem drugačno igro smo pokazali v naši drugi tekmi proti Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji (SVŠG). Kljub temu da smo bili že nekoliko utrujeni, nam morala ni padla in ekipa je pokazala izjemen boj in pokazala, da sicer povprečne višine igralcev nimamo (mimogrede le-ta je vsaj 10 cm manjša od večine nasprotnikov), ampak da imamo ekipo, ki zares igra z navdušenjem, borbeno in s srcem. Skozi celo igro se je vodstvo nenehno izmenjavalo in razlika v rezultatu je le enkrat dosegla 5 točk. Tekma je potekala borbeno na obeh straneh igrišča z izjemno razburljivostjo, ki se je lahko primerjala tudi z igro v višjih ligah. Nasprotnik je bil motiviran in zelo dober, vendar je bila na koncu športna sreča na naši strani, saj smo tekmo zmagali z minimalno razliko dveh točk 39:37. Poraz je naše nasprotnike močno razjezil, saj so ves čas igre igrali požrtvovalno z upravičenim pričakovanjem zmage nad nasprotnikom, ki je proti Gimnaziji Bežigrad II. ekipi izgubil s tako veliko razliko. Mogoče je bil ravno to razlog za njihovo neverjetno dobro naslednjo tekmo proti našemu prejšnjemu nasprotniku, Gimnaziji Bežigrad II, v kateri so zmagali kar z 62:43! Ta zaplet je nakazal, da prvi dve ekipi v skupini še zdaleč nista določeni in je uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja še povsem odprto za vse ekipe.
V naslednjem krogu tekmovanja smo igrali le eno tekmo, in sicer na Srednji zdravstveni šoli, in to ravno proti njihovi ekipi. Ker sem se želel na tekmo dobro taktično pripraviti, sem si ogledal njihovi prvi dve tekmi. Zdravstvena je premagala tako Zasebno gimnazijo Erudio s 34:21, kot tudi Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo z 41:30. S tem so pokazali, da igrajo dobro, hitro in izjemno dinamično košarko, da so uigrani in zanesljivi tudi z razdalje. Igrali smo v njihovi zelo lepi telovadnici, ampak med našimi igralci ni bilo čutiti pretirane treme in napetosti. Ravno nasprotno, prvič so tudi sami začutili povezanost in mi kot trenerju izkazali veliko zaupanje, ko sem jim predstavil precej tvegano taktiko za srednješolsko ligo, saj jo dobro igrajo le zelo kvalitetne ekipe prve lige. Motivacija je bila izredna in odločenost, da bodo dali vse od sebe brez zadržkov, saj je bila to edina tekma, ki smo jo igrali v tem krogu tekmovanja. V veliko pomoč nam je bila tudi okrepitev Nejca Brezničarja, ki zaradi šolskih obveznosti na preteklih dveh tekmah ni mogel igrati. Igra je bila ves čas napeta in v prvem polčasu tudi zelo izenačena. Na eni in drugi strani je bilo v žaru igre storjenih veliko prekrškov in obe ekipi sta dosegli tudi bonus, vendar se je na koncu naša taktika, predvsem igre v obrambi, obnesla, saj so jo fantje odigrali izjemno disciplinirano skoraj brez ene same napake. Šolski primer strnjene conske obrambe, proti kateri je najmočnešje orožje met z razdalje, ki pa na našo srečo nasprotniku ni šel, ker so igrali ta dan drugo tekmo in utrujenost se je poznala. Tekmo smo zmagali z rezultatom 37:24. Nizek rezultat nakazuje, kako zahtevna igra je bila za obe moštvi in kako čvrsta igra je bila predvsem v obrambi na obeh straneh. Z zmago nad Zdravstveno šolo se je vse skupaj še bolj zapletlo, saj je kriterij za napredovanje v skupini na prvem mestu število zmag in na drugem mestu razlika v točkah med izenačenimi ekipami.
V zadnjem krogu tekmovanja, ki se je ponovno za nas odvijal na Gimnaziji Bežigrad, bi morali igrati dve tekmi. Žal se Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola tekme ni udeležila in se nam je vpisala zmaga 20:0. Igrali pa smo zelo napeto in težko tekmo proti Zasebni gimnaziji Erudio, ki ima izjemnega centra, ki že igra v prvi ligi. Nasprotnik je bil razigran in je pokazal res visoko motivacijo, saj se je tudi on boril za nadaljnjo uvrstitev. Vodstvo se je tako nenehno izmenjavalo, in kljub temu da je bila igra zelo “trda”, jo moram oceniti tudi kot zelo fer. Proti tej ekipi smo igrali svojo najtežjo tekmo in hkrati pokazali našo najboljšo igro, saj smo večkrat uspeli zaustaviti njihovega res dobrega že prej omenjenega centra. Žal smo tekmo izgubili za le tri točke z rezultatom 47:44. V naslednji tekmi na tem igrišču pa je Gimnazija Bežigrad z visoko razliko premagala Zasebno gimnazijo Erudio z 48:19 kar samo kaže, kako naporna in utrujajoča je bila njihova tekma z nami. Prvič, odkar sodelujemo v srednješolskih ligah, se je zgodilo, da so bile tri ekipe kandidatke za nadaljnjo uvrstitev. Bežigrajčani so bili prvi v skupini, medtem ko se je med ostalimi ekipami štela razlika v medsebojno odigranih tekmah in tako smo se naprej uvrstili ravno mi. Fantje so si s potom, požrtvovalnostjo in predanostjo košarki zaslužili moje spoštovanje, saj so vsako tekmo, ne glede na razultat, igrali do zadnje sekunde z željo po zmagi in ravno to nas je pripeljalo v nadaljevanje tekmovanja, saj smo se uvrstili naprej zaradi najmanjše razlike v točkah. Manjka nam še nekaj povezanosti v igri in pot žoge od krila do krila, ki se mnogokrat prekine. Vsekakor so vsi posamezniki dali vse od sebe, vendar ne morem mimo odličnega Brezničarja, ki je bil izjemen v obrambi, zanesljivega Dautoviča, ki je zadeval v najbolj kritičnih trenutkih mnogokrat tudi za tri točke, ko so našega igralca št.#1 močno prijeli tudi z dvema obrambnima igralcema, ki pa je ne glede na vse še vedno igralec z največjo realizacijo in upravičeno naš “playmaker”. To je seveda Fin Lucu Draževič, ki si zasluži tako kot celotna ekipa vse pohvale. Denis Kandare zaradi poškodbe gležnja ni mogel igrati v uvodnem delu tekmovanja, vendar je napovedal svojo udeležbo v nadaljevanju. Za vse, ki košarke ne spremljate tako redno, naj še povem, da je nastopanje v srednješolski košarkarski ligi zelo zahtevno še posebej za nas, ki pokritega igrišča za skupne treninge nimamo in smo zato iz tekme v tekmo nekoliko boljši, pri čemer vsako leto izgubimo ali dobimo kakšnega novega igralca.
GJP reprezentanca 2017/2018:
- Matic Dautovič
- Fin Lucu Draževič
- Denis Kandare
- Nejc Brezničar
- Mark Peter Marđonović
- Jurij Ferjančič
- Juš Penko
- Matic Poje
- Rudi Smeh
- Žiga Kogovšek.
Goran Jablanov
